"Oči, ki vidijo vse, notranjost včasih spregledajo“

Prvi teden v mesecu juniju obeležujemo teden slepih in slabovidnih, v koprskem medobčinskem društvu pa so ga skupaj z vrsto znanih obalnih obrazov letos obeležili na prav poseben način. „Ko smo se v klubu znašli z neko prijetno vsoto denarja na računu, smo se odločili za nakup Tandemskega kolesa, ki bo vsem članom društva omogočilo tudi kolesarjenje,“ je povedala predstavnica društva Leo klub Koper Lea Stokoča.

V koprskem društvu slepih in slabovidnih je približno 400 članov, pokrivajo pa 10 občin, med njimi Komen, Sežano, Divačo, Postojno, Pivko, Hrpelje Kozino, Ilirsko Bistrico, Koper, Izolo in Piran. „Odprti smo tudi za vse, ki niso naši člani in jim nudimo vso potrebno pomoč,“ je pojasnil predsednik medobčinskega društva slepih in slabovidnih Koper Ljubo Daničič.

Na vprašanje, kako so zadovoljni s stanjem in pogoji na Obali, je dejal, da vsega ne bodo imeli nikoli in z nasmehom dodal, „saj tudi videči nimate vsega“. Je pa spreminjajoče se okolje po njegovih besedah velika težava. „Projektanti in urbanisti za invalide na vozičku denimo naredijo klančine, za slepe in slabovidne pa pogosto ne naredijo ničesar. Dokler smo imeli semaforje, smo imeli zvočni signal, sedaj pa bi pred prehodi za pešce na pločnikih denimo potrebovali reliefne talne označbe, na kar pa žal vsi pozabljajo. Potrebovali bi tudi kakšne bolj kričeče barve, ki bi v primeru slabovidnih veliko pripomogle“.

„Slepi in slabovidni še vedno ne segajo po pomembnih, predvsem pa po njihovim intelektualnim sposobnostim ustreznih delovnih mestih. Slepota človeka zagotovo za kaj prikrajša, vendar ga po drugi strani tudi bogati,“ je uvodoma dejala povezovalka tokratnega dogodka Katja Pišot. „Ker si slepa oseba stvari ne more zapisovati, mora svoje misli drugače strukturirati, s čimer denimo razvija večjo sposobnost za sintezo“.

Rdeča nit nove plošče Aleksandra Novaka, ki jo je predstavil na današnjem dogodku, je ljubezen. „Za hrepenenje, ki je pogosto navdih ljubezenskih pesmi, je vselej dovolj prostora, tudi v srečnih ljubeznih. Brez hrepenenja ni življenja“, je prepričan glasbenik.

„Smo morda videči prevečkrat površinski in površni in potemtakem za kaj tudi prikrajšani?“, je ob tej priložnosti Novaka povprašala Pišotova. „Morda, ne želim soditi, ampak pri sebi občasno zaznavam neke vrste občutljivost, ki je za predstavnika normalno videče populacije včasih nepotrebna. Poznavajoč ljudi, s katerimi delam, zaznam, da imamo pogosto v sebi delček nekega čuta, zaradi česar smo včasih morda malo bolj veseli ali pa nekoliko bolj žalostni v primerjavi z videčimi. Mogoče te oči, ki vidijo vse, delček notranjosti včasih le spregledajo. Ampak seveda ne gre posploševati,“ je odgovoril glasbenik.